Skoči na vsebino

POGOSTA VPRAŠANJA

Kako pridobim naziv državni notranji revizor?

 

Zaposleni na delovnem mestu notranjega revizorja uporabnika proračuna mora imeti naziv državni notranji revizor oziroma preizkušeni državni notranji revizor.

 

Naziv državni notranji revizor lahko pridobi kandidat, ki

1. ima univerzitetno ali enakovredno izobrazbo (7. raven, 2. bolonjska stopnja);

2. ima najmanj tri leta delovnih izkušenj, od tega eno leto na področju revizije, računovodenja ali finančnega poslovanja;

3. je uspešno zaključil program izobraževanja za pridobitev naziva DNR ali  je pridobil naziv državni revizor v skladu z zakonom, ki ureja računsko sodišče, in opravil dodatni izpit iz predmeta Notranje revidiranje – uvod iz programa izobraževanja ter uspešno zagovarjal zaključno nalogo.


Naziv preizkušeni državni notranji revizor lahko pridobi kandidat, ki:

1. ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju revizije po izpolnitvi pogojev za pridobitev naziva DNR in

2. je uspešno zaključil program izobraževanja za pridobitev naziva PDNR ali je pridobil naziv preizkušeni državni revizor v skladu z zakonom, ki ureja računsko sodišče, in je opravil dodatni izpit iz predmeta Notranje revidiranje – nadaljevanje iz programa izobraževanja.

 

Vlogo za pridobitev revizorskega naziva pošlje kandidat Uradu RS za nadzor proračuna.

 

Ali je notranjerevizijsko poročilo informacija javnega značaja?

V skladu s pravnim okvirom, ki opredeljuje informacijo javnega značaja in njeno dostopnost, je notranjerevizijsko poročilo informacija javnega značaja. Odgovorna oseba za razpolaganje z notranjerevizijskim poročilom kot informacijo javnega značaja je predstojnik proračunskega uporabnika, ki je naslovljenec notranjerevizijskega poročila.
Dostop do notranjerevizijskega poročila ali določenih njegovih delov predstojnik lahko odkloni, če utemeljeno sklepa, da bi to negativno vplivalo na poslovanje proračunskega uporabnika, ali če obstajajo zadržki glede zaščite osebnih podatkov, obravnave kaznivega dejanja v teku, zlorabe slabosti notranjih kontrol, uničenja dokaznega gradiva sumov kaznivih dejanj, odkritja identitete naznanilca suma kaznivega dejanja oziroma nepravilnosti, nacionalne varnosti in podobno. V primeru dvomov odloča informacijski pooblaščenec.
Nepotrebno prikrivanje informacij o poslovanju proračunskih uporabnikov podpira aroganco, nesmotrnost, nezakonitost in nedoseganje ciljev, hkrati pa vzbuja nezaupanje javnosti in je v nasprotju s prizadevanji po uvajanju preglednosti in odgovornosti v poslovanje proračunskih uporabnikov.
Dostop do informacij javnega značaja prispeva k preglednost javnih financ, odgovornosti predstojnikov, funkcionalni neodvisnosti notranjih revizorjev in delovanju notranjih revizorjev v skladu z okvirom strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju.
V skladu z okvirom strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju morajo notranji revizorji upoštevati pomen in lastništvo informacij, ki jih dobijo in jih brez posebnega pooblastila ne smejo razkrivati, razen v primeru zakonske ali poklicne dolžnosti. Notranji revizorji morajo biti  preudarni pri uporabi in varovanju podatkov, ki so jih pridobili med izvajanjem njihovih dolžnosti in ne uporabljajo informacij  za osebno korist ali na kakršen koli način, ki bi bil v nasprotju s predpisi ali škodljiv za doseganje zakonitih in etičnih ciljev proračunskega uporabnika.
Pri pisanju notranjerevizijskega poročila je priporočljivo, da se notranji revizor osredotoči na bistvo svojega posla, t.j. vrednotenje ustreznosti in uspešnosti notranjih kontrol, ugotavljanje slabosti in dajanje priporočil za izboljšave. V notranjerevizijskem poročilu se praviloma ne navaja podrobnosti izsledkov preizkušanja notranjih kontrol, konkretnih nepravilnosti in oseb. Te podatke vsebuje delovno gradivo in so v primeru potrebe pristojnim na razpolago. Posebej je pomembno, da postopek revizije vključuje tudi usklajevalni sestanek. V primeru odkrite večje gospodarske škode ali suma kaznivega dejanja, pripravi notranji revizor posebno poročilo in ne čaka dokončanja revizije. Če posebno poročilo vsebuje informacije, ki čakajo na potrditev pristojnih organov kot so npr. sumi kaznivih dejanj, to niso informacije javnega značaja. 
Prejemnik notranjerevizijskega poročila je izključno predstojnik proračunskega uporabnika, razen v primeru uveljavljanja pravic pristojnih organov. V internih aktih je lahko določeno, kdo je prejemnik kopij. V primeru, če presodi, da se predstojnik na priporočila ustrezno ne odziva in prevzema prevelika tveganja, oziroma v primeru ugotovljene večje gospodarske škode ali suma kaznivega dejanja, poroča notranji revizor Uradu RS za nadzor proračuna s posebnim poročilom, v katerem na jasen in jedrnat način izpostavi problematiko.