Skoči na vsebino

ZAŠČITA FINANČNIH INTERESOV EU-AFCOS

 

Člen 325 Lizbonske pogodbe navaja, da je skrb za finančne interese ES odgovornost vseh skupaj in vsake posamezne države članice in EK, ki morajo sprejemati potrebne ukrepe in medsebojno sodelovati pri preprečevanju dejanj in še posebej goljufij na škodo proračuna ES.

 

Ker se prihodki v  proračun ES stekajo iz proračunov držav članic, slednje s tem, ko ščitijo lastne finančne interese, preprečujejo utaje davkov in skrbijo za pravilno pobiranje carin, istočasno ščitijo tudi finančne interese ES. Na strani proračunskih prihodkov je torej interes države članice skladen s finančnimi interesi ES. Na odhodkovni strani naj bi članice enakovredno skrbele za zaščito finančnih interesov ES. Obseg odhodkov proračuna ES se povečuje, prevladujejo odhodki za: Trajnostno rast (naravni viri), Pametno in vključujočo rast (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija, Konkurenčnost za rast in delovna mesta), Evropo v svetu, Upravo ter Varnost in državljanstvo. Pomembno je, da evropski davkoplačevalci vedo, kam gre denar iz proračuna EU in koliko vanj prispeva njihova država ter, da je uporaba sredstev namenska.

 

Za zaščito finančnih interesov ES in boj proti goljufijam in drugim za proračun ES škodljivim dejanjem, je Evropska komisija leta 1999 ustanovila Urad za boj proti goljufijam OLAF. Vse države članice EU pa imajo tudi operativno službo za koordinacijo sodelovanja z OLAF (t.i. AFCOS – angl. Anti Fraud Co-ordination Service). Najpomembnejše naloge AFCOS so: seznanjanje organov, ki so odgovorni za upravljanje s sredstvi ES, o obveznostih in postopkih, ki jih morajo upoštevati v zvezi z zaščito finančnih interesov ES; sodelovanje z OLAF pri izvajanju posebnih izobraževalnih programov; zagotavljanje podpore in svetovanje proračunskim uporabnikom, vključenim v zaščito finančnih interesov ES; koordinacija ugotavljanja potreb organov in organizacij, ki so vključene v zaščito finančnih interesov ES, po izobraževanju; dajanje pobud za potrebne zakonske ali organizacijske prilagoditve z namenom učinkovite zaščite finančnih interesov ES; odkrivanje slabosti v sistemu upravljanja in nadzora sredstev ES in seveda vodenje priprave nacionalne strategije boja proti goljufijam v zvezi z zaščito finančnih interesov ES in koordinacija njenega izvajanja.

 

Julija 2002 je Vlada Republike Slovenije določila Ministrstvo za finance - Urad RS za nadzor proračuna, za koordinacijsko telo za sodelovanje z OLAF in medresorsko delovno skupino AFCOS, katere člani so predstavniki Vrhovnega državnega tožilstva, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve (Uprave kriminalistične policije), Ministrstva za finance (Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Finančne uprave RS, Urada RS za nadzor proračuna), Komisije RS za preprečevanje korupcije, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

 

 

Uporabne povezave:

 

Priročnik o poročanju o nepravilnostih na področju deljenega upravljanja 2017

 

Fraud in Public Procurement – A collection of Red Flags and  Best Practices

 

Handbook Irregularity Reporting

 

Project:  Handbook - The role of Member States' auditors in fraud prevention and detection for EU Structural and Investments Funds

 

Project: Guidelines for national anti-fraud strategies for European  Structural and Investments Funds (ESIF)

 

Ugotavljanje navzkrižij interesov v postopkih oddaje javnih naročil v zvezi s strukturnimi ukrepi

 

Odkrivanje ponarejenih dokumentov na področju strukturnih ukrepov

 

Informacija o kazalnikih goljufij 

 

OLAF-Urad za boj proti goljufijam 

 

Guidance for Member States and Programme Authorities

 

Kazenski zakonik: Goljufija na škodo Evropskih skupnosti

 

229 člen
(1)Kdor se izogne odhodkom, s tem da uporabi ali predloži lažne, nepravilne ali nepopolne izjave ali dokumente ali ne razkrije podatkov in tako poneveri ali neupravičeno zadržuje ali neustrezno uporabi sredstva splošnega proračuna Evropskih skupnosti ali proračunov, ki jih upravljajo Evropske skupnosti ali se upravljajo v njihovem imenu, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)Enako se kaznuje, kdor pridobi sredstva z dejanji in iz proračunov iz prejšnjega odstavka.
(3)Če je bila z dejanjem iz prejšnjih odstavkov pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4)S kaznimi iz prejšnjih odstavkov tega člena se kaznujejo vodje podjetij ali druge osebe, ki so pooblaščene za sprejemanje odločitev ali nadzor v podjetjih, če omogočijo ali ne preprečijo kaznivih dejanj storilcem iz prejšnjih odstavkov, ki so jim podrejeni in delujejo v imenu podjetja.