Skoči do osrednje vsebine

V Sektorju proračunske inšpekcije opravljamo nadzor nad izvajanjem Zakona o javnih financah in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna, ter Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, z namenom odkrivanja nepravilnosti in nalaganja ukrepov uporabnikom proračunskih sredstev za odpravo nezakonitosti in nepravilnosti.

Postopek inšpekcijskega nadzora in ukrepi

Naloge inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev iz državnega proračuna opravljajo proračunski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili. V okviru dodeljenih nalog so samostojni, samostojno izdajajo zapisnike, odločbe in sklepe v upravnem postopku.

Neposredni in posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna in drugi prejemniki sredstev državnega proračuna morajo proračunskim inšpektorjem v postopku nadzora predložiti vse zahtevane podatke, listine in poročila, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor, in omogočiti računalniško obdelavo teh podatkov.

Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovimo, da je bil kršen zakon, predpis ali posamični akt, katerega izvajanje nadzorujemo, ima proračunski inšpektor pravico in dolžnost izdati odločbo za vzpostavitev zakonitega stanja, v zapisniku predlagati pristojnemu organu sprejem potrebnih ukrepov za odpravo nepravilnosti, uvesti postopek zaradi prekrška in podati ovadbo pristojnim organom za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

O pritožbi zoper odločbo, ki jo izda proračunski inšpektor, odloča na drugi stopnji vlada. Zoper odločbo vlade kot drugostopnega organa pa je dopustna tožba pred Upravnim sodiščem.

Če proračunski inšpektor ugotovi nepravilnosti, za katere oceni, da jih neposredni ali posredni proračunski uporabnik lahko odpravi z ustreznimi ukrepi v poslovanju, mu v zapisniku poda predlog oziroma priporočilo za njihovo odpravo, proračunski uporabnik pa mu mora v predpisanem roku poročati o ukrepih, ki jih je na podlagi tega predloga oziroma priporočila sprejel.

Stranke v inšpekcijskih postopkih so neposredni in posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna za sredstva, ki so jih prejeli iz državnega proračuna.

Cilj izvajanje proračunskega inšpekcijskega nadzora je zagotavljanje pravilnega in zakonitega poslovanja proračunskih uporabnikov pri porabi sredstev državnega proračuna.

Če v inšpekcijskih nadzorih zaznamo, da je bila storjena kršitev določb zakona, ki ga nadzorujemo ali zakona, kjer smo določeni kot prekrškovni organ, po uradni dolžnosti uvedemo postopek o prekršku. Navedene postopke uvedemo tudi na podlagi prejetih predlogov za uvedbo postopka o prekršku, ki jih prejmejo od ostalih organov oziroma upravičenih predlagateljev.

Uvedba inšpekcijskega nadzora

Postopke inšpekcijskega nadzora izvajamo po uradni dolžnosti na podlagi letnega načrta dela, v katerem določimo število rednih nadzorov in nadzorov, ki jih bomo uvedli na podlagi prejetih prijav ali pobud drugih organov.

Vse prejete prijave, vključno z anonimnimi, pobude za inšpekcijski nadzor in druge vloge, bomo obravnavali. V kolikor bomo ocenili, da glede na navedbe v prijavi obstaja utemeljen sum, da je pri določenem proračunskem uporabniku prišlo do kršitve predpisov, ki jih nadzorujemo, bomo uvedli postopek inšpekcijskega nadzora. Če bomo ugotovili, da zadeva sodi v pristojnost drugega organa, bomo prijavo oziroma pobudo odstopili pristojnemu organu.

Po zaključku obravnave prijave oziroma po zaključku inšpekcijskega nadzora prijavitelja na njegovo izrecno zahtevo pisno seznanimo z ugotovitvami in sprejetimi ukrepi.

Prijava kršitve Uradu za nadzor proračuna

Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna

Letni načrt dela, strateške usmeritve in prioritete dela proračunske inšpekcije

Letni načrt dela za leto 2023

V letu 2023 načrtujemo izvedbo 60 inšpekcijskih nadzorov nad izvajanjem ZJF in drugih predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna, od tega: 

  • 45 rednih inšpekcijskih nadzorov,
  • 15 inšpekcijskih nadzorov na podlagi prijav in pobud.

Delež inšpekcijskih nadzorov na podlagi prijav, ki jih proračunska inšpekcija načrtuje opraviti v letu 2023, lahko odstopa od načrtovanega, v odvisnosti od števila in vsebine prijav, ki jih bo prejela tekom leta 2023. 

Strateške usmeritve in prioritete dela za leto 2023:

  • zagotavljanje nadzora nad čim večjim številom neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov ter drugih zavezancev in nad čim več različnimi področji porabe proračunskih sredstev,
  • zagotavljanje nadzora nad proračunskimi uporabniki na področjih, kjer so bile v preteklosti že zaznane kršitve predpisov,
  • zagotavljanje nadzora nad čim večjim obsegom proračunskih sredstev,
  • zagotavljanje čim hitrejše odzivnosti inšpekcijskega organa v primerih, ko drugi pristojni organi podajo pobudo za izvedbo nadzora,
  • zagotavljanje čim hitrejše odzivnosti inšpekcijskega organa v primeru prejetih prijav in na druge načine zaznanih nepravilnosti (npr. pri notranjem revidiranju in drugih oblikah nadzora, informacije iz medijev),
  • zagotavljanje ponovnih (t.i. »follow up«) nadzorov pri zavezancih, kjer so že bili izrečeni ukrepi za odpravo nezakonitosti in nepravilnosti pri poslovanju.

Poleg nadzora zakonitosti, namenskosti, učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev bo v letu 2023 prioritetni cilj rednih inšpekcijskih nadzorov nadzor nad porabo sredstev za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in večje dostopnosti do zdravstvenih storitev, nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za pridobitev pomoči za nakup hitrih testov in namensko porabo teh sredstev, nadzor nad porabo sredstev za izvajanje prevoznih storitev javnega potniškega prometa in nadzor nad porabo sredstev za nakup oziroma najem parkirnih mest za službena vozila organov državne uprave in vozil ostalih zaposlenih v državni upravi.

Inšpekcijske nadzore na podlagi prijav praviloma izvajamo sproti glede na vrstni red prejema prijav, prioritetni inšpekcijski nadzori pa so nadzori:

  • na podlagi prijav in zaznanih informacij v medijih, iz katerih izhaja, da je prednostna obravnava upravičena z vidika javnega interesa, ker so zatrjevane kršitve z večjimi finančnimi posledicami ali ponavljajoče se kršitve, ki kažejo na nezakonito ravnanje proračunskega uporabnika oziroma zavezanca,
  • na podlagi pobud drugih organov (npr. policija, tožilstvo), ki vodijo postopke, katerih potek je odvisen (tudi) od ugotovitev proračunske inšpekcije,
  • na podlagi pobud Komisije za preprečevanje korupcije, ki jih poda na podlagi prvega odst. 13.a člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,
  • na podlagi zahtev po sodelovanju s strani Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), v primeru suma zlorab sredstev proračuna EU.

Zapisniki proračunske inšpekcije